Življenje išče pot
Govorili smo pogosto spregledani temi - o žalovanju po samomoru bližnje osebe. P. Ivan Platovnjak je predstavil poseben trimesečni program prav za žalujoče po samomoru bližnje osebe, ki je na voljo v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.
Življenje išče pot
Govorili smo pogosto spregledani temi - o žalovanju po samomoru bližnje osebe. P. Ivan Platovnjak je predstavil poseben trimesečni program prav za žalujoče po samomoru bližnje osebe, ki je na voljo v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.
Komentar Zanima.me
Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.
Komentar Zanima.me
Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.
Življenje išče pot
19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.
Življenje išče pot
19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.
Življenje išče pot
Tudi tokrat smo prisluhnili Maruši Bertoncelj iz nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spregovorila o o tem, kako poskrbeti zase medtem ko skrbimo za druge. To je za številne, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravne ujme še kako pomembno.
Življenje išče pot
Tudi tokrat smo prisluhnili Maruši Bertoncelj iz nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spregovorila o o tem, kako poskrbeti zase medtem ko skrbimo za druge. To je za številne, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravne ujme še kako pomembno.
Življenje išče pot
Razmišljali smo o zahtevni temi življenja in sicer o izraženi želji po samomoru, ki pa bo besedah prof. dr. Boruta Škodlarja govori predvsem o želji po pomoči.
Življenje išče pot
Razmišljali smo o zahtevni temi življenja in sicer o izraženi želji po samomoru, ki pa bo besedah prof. dr. Boruta Škodlarja govori predvsem o želji po pomoči.
Življenje išče pot
Preprečevanje in preventiva na področju samomorilnosti ima pri nas in v svetu dolgoletno tradicijo, saj temelji na vrednoti vsakega človeškega življenja in skrbi družbe za vsakega člana. Na drugi strani pa imamo pobude za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri tem psihiater dr. Borut Škodlar opozarja na kompleksnost vprašanj, ki si jih moramo ob tem zastaviti.
Življenje išče pot
Preprečevanje in preventiva na področju samomorilnosti ima pri nas in v svetu dolgoletno tradicijo, saj temelji na vrednoti vsakega človeškega življenja in skrbi družbe za vsakega člana. Na drugi strani pa imamo pobude za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri tem psihiater dr. Borut Škodlar opozarja na kompleksnost vprašanj, ki si jih moramo ob tem zastaviti.
Življenje išče pot
V tokratni rubriki Življenje išče pot smo s socialnim delavcem iz Združenja Ozara Bogdanom Dobnikom opozorili na literaturo in gradiva, ki so v pomoč otrokom in mladostnikom, ki žalujejo zaradi samomora bližnjih.
Življenje išče pot
V tokratni rubriki Življenje išče pot smo s socialnim delavcem iz Združenja Ozara Bogdanom Dobnikom opozorili na literaturo in gradiva, ki so v pomoč otrokom in mladostnikom, ki žalujejo zaradi samomora bližnjih.
Življenje išče pot
Tokrat smo se dotaknili zahtevne teme in sicer žalovanja otrok in mladostnikov po smrti bližnjega sorodnika, ki je storil samomor. Naš gost je bil socialni delavec Bogdan Dobnik iz Združenja Ozara.
Življenje išče pot
Tokrat smo se dotaknili zahtevne teme in sicer žalovanja otrok in mladostnikov po smrti bližnjega sorodnika, ki je storil samomor. Naš gost je bil socialni delavec Bogdan Dobnik iz Združenja Ozara.
Duhovna misel
Gosto meglo, ki prekriva sedem mestnih ulic do višine trideset metrov, bi dali v manj kot kozarec vode. To lahko primerjamo s številnimi ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Komentar tedna
Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Za življenje
V rednih pogovorih z Alenko Rebula, ki opisuje izvirno metodo Vera vase Josipe Prebeg, smo se dotaknili razkošja poletja. Alenka pravi: Poletje je z več vidikov čas obilja; to odpira možnosti, da se premaknemo k stvarem, ki so nam ljubše, bližje. Toda, ali se znajdemo v obilju? Če ne vemo, kaj je najbolj po naši meri srca, se lahko izgubimo in potem delamo, kar mislimo, da je treba - ker to počnejo tudi drugi, in ne tisto, kar nam dobro dene. Velja zato poiskati v poletju vse tisto, kar nam je res ljubo, kar običajno ne najde mesta v preostalem delu leta, ker je več drugih obveznosti. Razmislimo, kaj nas prerodi, obnavlja?, kajti to je ponudba poletja. Skromnost je drugi obraz hvaležnosti.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Naš pogled
»Statistika poroča, da najstniki v povprečju gledajo v zaslone 8 ur in 36 minut na dan. Telefoni so nam ukradli otroke. Zato jim jaz občasno ukradem telefon! Fizično ga vzamem s seboj v službo.«
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker.
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pred kratkim preminulega srbskega pesnika madžarskega rodu Otta Tolnaia. Prebirali smo njegovo zbirko Kratki rezi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.